Prihajajo tisti dnevi

Spet prihajajo tisti dnevi eni se jih veselimo drugi spet ne.Spet bomo šli tam kot vedno ne bomo videli konca,bolela dobo kolena,prsti, nekatere tudi hrbet.Ne vemo ali to delamo zase,za koga drugega ali za boga.Glas iz nebes nam pravi, da je to potrebno opraviti.Treba ga bo rezati,trgati,ga tlačiti.To pa ni dovolj človeška domišljija nima meja in spomnili smo se še krutejši dejanj.Trgali ga bomo na kose,mu vse kosti pobrali in samo sočno meso odvrgli v globoke prostore.Če pa že enkrat začnemo nekaj takega je kljub vsemu treba dokončati.Sledilo bo tlačenje in tolčenje mesa in to tako da bo iz njega tekel pot.Matrali ga bomo kot vrag svojo mater!To še vedno ne bo dovolj stisnili ga bomo da bo od njega odstopila še koža katero bomo kasneje odvrgli kot največjo smet brez vesti.Nato ga bomo vrgli v globoke in temne prostore misleč, da je vse mimo.A ne rešimo se ga tako kmalu.Čez čas se bo ponovno oglasil nas hotel prestrašiti in iza temnih vrat bodo prihajali grozljivi glasovi.V upanju na najboljše ga bomo smradili z žveplom in ga polivali z raznimi kemikalijami!Že vem kako bo.Spet se bo umiril nam pa vse skupaj ne bo dalo miru.Odprli bomo vrata v upanju, da se je spametoval!A zaman vse bolj ko ga uživamo nas on meče po tleh in spravlja ob pamet.To se ponavlja iz leta v leto in lahko se sprijaznimo NE BO SE NEHALO!